|
Veverice mošnjičarke Informacije o prehrani, udomačevanju, zdravju...veveric mošnjičark
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 03 Mar 2012 14:24 Naslov sporočila: Alf |
|
|
Ne vem koliko sem tu pisala o mojmu dragemu in najboljšemu(zdaj ko gledam nazaj, lahko to rečem - seveda zase in lastna merila) Kingu. King je bil škotski ovčar in če gledam nazaj, niti ne vem kako bi pubrteto preživela, če me ne bi vlekel na sprehode, da sem si urejala misli vmes. Tudi pridno je pazil name (en boljših spominov je, kako sva se enkrat z bratcom ravsala pred hišo pa je čisto znorel in skočil na njega, da mi je nehal težit. od takrat sem imela prepričanje, da bo vedno pazil name ). Bil je stalen spremljevalec, nikoli ni šel iz vidnega polja, potrpežljiv in vedno vesel družbe. Do lani. Dopolnil je spoštljivih 15let. Do takrat je bil izredno zdrav pes, v tem celotnem času je imel le vnetje, ki smo ga odpravili v dveh tednih. Lani so mu začele pešati noge, ampak bil je vesel kot vsa ta leta poprej. Pač, sva malo manj okoli hodila; tudi odločila sem se, da ga ne bom več vlačila na kake daljše tripe (recimo Bohinj je lep primer najinih izletov). Začetek poletja je obležal. Naš siceršnji veterinar, je rekel da je star in da je to to. Sama tega nisem hotela sprejeti in ko je ratalo res hudo, se ni oglasil na telefon. Dobila sem kontakt neke druge veterinarke in ga odpeljala tja. Ona pa ni obupala in smo ga flikali skupaj, tako da je čez teden spet shodil, res pa da je delal l še manjše kroge po vrtu. Na žalost je držalo le 2 meseca, ampak lepa dva meseca. Ponovilo se je, ugotovili smo da ima hernijo in da opercija ne pride v poštev, tako sem ga še nekaj časa futrala s proti bolečinskimi in upala na najbolje. Mogoče se zdaj sliši nekako kruto, ampak po tolikem času pač težko "spustiš". Čez nekaj dni je dobil oranžen urin. Po pogovoru z veterinarko, sva prišli do tega da mu odpovedujejo jetra in da se počasi sam zastruplja. Vse kar bi se dalo naredit bi mu podaljšalo življenje le za kak teden. Takrat sem sklenila, da se je dovolj namučil in sem ga dala uspavati. Bil je pravi borec, šele po četrti inekciji se je odločil it podit žoge na ono stran mavrice. Menim, da je bila to ena, če ne najtežja odločitev v mojem življenju. Vse je bilo nekako ok in racionalno dokler nisem prišla domov, v prazno hišo, sprazno pasjo pojsteljo in osamelimi igračami. Kriza, panika, drama, depresija. Ghost je prišel na plano, delal svoje akrobacije, ampak nič ni pomagalo. Takrat sem se odločila, da NOČEM več psa, ker je bilo vse skupaj premučno.
Pa je minil teden. Pa ta drug in tako dalje. Nekako mi je uspelo skupaj zmetat misli, da je bilo 15let vse super, ampak da se vse enkrat konča. Tako kot je v končni fazi tudi nehalo Kinga boleti (in v tem je bila glavna tolažba, čeprav sem po drugi strani premišljevala, če ga nisem preveč matrala na koncu, ampak ko je bil z glavo tam, z repom migal, še vedno je bil pri polni zavesti). Po tem nekakšnem spoznaju, mi je tudi uspelo realizirati tudi, da je grozno hudo, ko prideš domov in ti neka štirinožna zver ne primaha z repom nasproti v pozdrav; da sem ful malo zunaj etc. Raznorazne stvari sem premlevala, dokler si nisem rekla "eh, f* it, začnimo pa novo poglavje."
Že celo večnost sem bila zaljubljena v neko posebno pasmo, za katero sem potem začela iskati. Na KZS-ju so mi povedali, da legel v Sloveniji ni in tudi kaže da jih ne bo. Pa dobro, sem premišljevala, da bi šla v zavetišče pa tam posvojila neko zverinico, ampak roko na srce, ko bi bila tam bi hotela vzeti s sabo vse in če jih ne bi, bi se tolkla po glavi, zakaj nisem vzela pa unega drugega. Mogoče preveč dramatiziram glede tega, ampak it's just me :). Torej iskala sem legla po Nemčiji, Avstriji, Češki..in na koncu našla leglo na Madžarskem. Z vzrediteljico sva si ogromno pisali..pa da ne dolgovezim še več kot sedaj...po novem letu sva se odpravila proti Budimpešti po tisto malo črno kepico, ki zdajle drema ob mojih nogah
Ime mu je Alf (v originalu Gandalf). Je groenendael - ena od štirih različic belgijskega ovčarja. Včeraj je dopolnil 4 mesece (in namesto kakega fajn pribolška polizal krastačo in mi pustil zasnovo za sive lase ). Čeprav si tega še ne upam reči že sedaj, in pri tem da nikakor ni King in tudi nikoli ne bo, je najboljši. Oba sta (bila) najboljša . Mogoče me kaka "materinska čustva" grabijo, ampak sem en vesel in ponosen lastnik sanjaškega belgijca. Skoraj vsi kolegi so me strašili, kako so to neki evil pesoti (ne vem, mogoče je to nek prizvok tega, da so malinoisi (tudi ena od podpasem) uporabljeni za policijske pse), ampak moj mali lovi metuljčke in se crklja z mucami. H Ghostu ga ne spustim, ker Alf nekam rad koplje za malimi glodalci zunaj; plus tega bi veveričko kap Je izredno dojemljiv in se hitro uči (sva tudi že v mali šoli). Nadaljni cilji so usmerjeni proti agilityu, mogoče canicrossu, za ostale pasje športe bomo pa še videli, ker more "pasja mati" še vseeno kaj za fax umes narediti V glavnem nova kepica veselja
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
blacklady Nova veverička
Pridružen/-a: 21.01. 2012, 12:22 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 02 Apr 2012 09:33 Naslov sporočila: |
|
|
joj kako smo luštni _________________ Posvojite hišnega ljubljenčka, še bolje - dva. To je čudovit način dajanja in prejemanja brezpogojne ljubezni. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 27 Sep 2012 00:10 Naslov sporočila: |
|
|
Pa da še tole malo up date-am
Črni zmaj raste, polna višina je že dosežena, čakamo se da se potegnemo v širino čez prsa in rit ter da zraste kožuh
V tem času nama je uspelo "diplomirati" (po mali in "osnovni" pasji šoli), zdaj počasi tečejo priprave za bbh izpit, je še kar nekaj časa do takrat, ko bo mali dovolj star...smo vstopili v deseti mesec starosti. Agility laufa na polno. Premišljujem še o rally obidiencu (ki bi zal biti tudi dobra dejavnost za dodatne vaje za poslušnost za bbh (čeprav se mi ne gre toliko, da imava ta izpit, ker imava bolj daljnoročne in bolj življenske cilje)).
Še preden sem dobila Alfka, sem želela se s psom izučiti za terapevtski par. Za nekaj časa so te sanje propadle, saj so "belgijci ponavadi preveč hyper za terapevtskega psa" plus to, da bi bilo fajn do konca faxa pridt in diplomirat Ta vikend sva strašila po cacibu v mariboru in ob uživanju ob čohanju ter igranju z vodnico terapevtskega psa, so nama povedali, da ima karakter za terapevta, čeprav to pomeni ogromno dela. Sama imam velike želje v tej smeri, ampak se bomo stvari počasi lotili, naj bo mali še otrok dokler je lahko pa da imava lahek prehod, da mu bo tudi v veselje..kar ne dvomim, da mu bo
ena taka morska, ko se že poletje poslavlja
žogica je zakon!
malo zafrkancije v mariboru, kvazi "poglej, saj bi pravzaprav bil tudi dober showdog"
in za zaključek, ena iz albuma "kdo je tu bolj nor", dve zmešnjavici ki se imata ful radi |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Okt 2012 00:00 Naslov sporočila: |
|
|
Lahko rečem, da je name vsekakor terapevtsko vplival , super pes je! Ravno prava kombinacija klovna in scrkljanosti, tako da vsekakor navijam, da poskusita z izobraževanjem. Najprej ga zdivjaš, potem pa skozi igro naprej. Itak deluje pripravljen na vse, če je le povratna informacija čohanje ali hrana .
Metoda za zavedanje zadnjega dela telesa, ki sem jo omenila, izhaja iz TTouch ( http://www.youtube.com/watch?v=Gs6OLs8weM0 ). Vem, da so bili seminarji tudi pri nas in da nekateri metodo zelo pohvalijo, sama nimam izkušenj z njenim izvajanjem, imam pa knjigo, ki ti jo lahko posodim, če želiš. _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 31 Okt 2012 13:32 Naslov sporočila: |
|
|
Klovn je kar prava beseda, ja
Spomladi sva vabljena na izobraževanje za terapevtski par v Belgijo. To doživljam kot enkratno priložnost in bi neizmerno rada šla. Postavlja se pa seveda vprašanje ali bo mali do takrat dovolj zrel, seveda je tu še ozir na Ghosta (oz ostale živali, ki se bodo do takrat naselile ) in domače. Bomo videli, program bi mogel priti tudi v naslednjem mesecu ali dveh.
Sicer sem slišala že iz parih strani, da sem grozna in da ubogemu kužku nisem "pustila mladosti", ker sem ga tako hitro zvlekla v šolo in ga začela usmerjati v pasje športe pa podobne reči. Meni se še vseeno zdi, da mu ni hudega oz. da če ne bi ves ta čas imel kaj početi, bi se mu itak sfuzlalo od dolgčasa (tukaj poudarjam, da ni zgrizel oz. uničil ene reči in da ni en bevskajoč zafrustriranec oz. se oglaša res redko). Plus vsak, ki ga je videl ve da je (jaz rečem malo tele, ampak če ga že tako opevam bom šla kar z:) naiven, mali otrok Kar se pa kvazi zgodnjega štarta s šolanjam tiče pa menim, da je še daleč od perfekcije in da bi lahko več prej in zdaj naredila, ampak kaj ko to, da bi cel dan se le z živalcami ukvarjala, ostaja še pri sanjarjenju
wild beauty
črna strela (nora na sneg )
Konec tedna bomo praznovali prvo svečko Kar težko verjamem, da je tako hitro minilo, prejšnji teden sem še premišljevala kako bo star 11mesecev, potem pa ko sem dobro premislila me je pa kar zadelo...uf, kam čas leti
Maša, tale TTouch bi pa znal bit zanimiv..sploh pri Alfku |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 03 Nov 2012 22:04 Naslov sporočila: |
|
|
Saj se pri Kosovirju pogovarjamo, da bomo imeli namesto trgovine exotic vet in hotel . Do takrat lahko pa male štirinožne pustiš pri meni v varstvu, če bo treba, da prakso dobim . Edino, da se bo Ghost še lepo obnašal po vrnitvi domov, ti ne morem garantirat ...
Imaš pa moje polno odobravanje pri "obremenjevanju" psa z različnimi šolanji in aktivnostmi. Psi, s katerimi se lastniki dejansko ukvarjajo, so definitivno srečnejši in tudi problemov ne povzročajo. Dokler terapevtstvo za psa ne pomeni, da nima več priložnosti biti tudi "samo pes", je super za samokontrolo, samozavest in, ja, pridobivanje pozornosti .
O starosti ti bodo že na tečaju povedali, jaz sem večinoma brala, da naj bi bili psi starejši od dveh let, je pa gotovo odvisno tudi od posameznega psa in njegove zrelosti.
Alf bi pomoje eksplodiral brez dela in mislim, da bo usmerjanje te njegove energije v kontrolirano klovnovsko vedenje super za vse. _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 07 Nov 2012 21:43 Naslov sporočila: |
|
|
Sem za Da bi ti jih pustila, si prepričana? Če ne drugega bi te zaradi mini zooja izselili Ghost ne bi hotel več domov, bi lahko skupaj čivkal s svojo vrsto
Zase mislim, da mogoče res sem ter tja pretiravam pri Alfu...pa zdaj ne bom rekla, da mora biti perfect, bi se pa temu rada približala, ampak za moj standart sva še daleč. Res pa je, da katerokoli stvar začne delati je lahko super v njej in naredi maximum..vodnik je štor, pustimo to
Za šolanje psa terapevta mora biti pesjan star vsaj dve leti, se pa lahko preizkus značaja in sposobnosti opravi pri dopolnjenem enem letu. Ne vem kako je v tujini, ampak če nama dajo kaj, da se bolj intenzivno usmeriva v to, mi je čisto prav.
Alf brez dela postane siten. Sicer se to bolj kaže še z bolj intenzivnim "limanjem na rit" in rukanjem s surlo, se pa opazi, ko končno pride na svoj račun, ker ga res raznese(beri:mu je težko slediti z očmi ). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 09 Nov 2012 22:53 Naslov sporočila: |
|
|
Mogoče se bom pa do takrat uspela že sama izselit . Sicer pa ne, začasna oskrba ni noben problem, če mojadva vesta, da ni variante, da bi obiski ostali za vedno . Tako da načeloma, če boš potrebovala, se bova zmenili in uredili tako, da bo vsem ok, predvsem da se bo gospodič progasti razvajeni počutil, kot da je na all inclusive počitnicah .
Kar se Alfa tiče pa - ljudje imajo pse iz različnih razlogov, eni za dodatno blazino na kavču, eni namesto alarma, spet drugi zato, da se s psom kaj aktivno počne. Jaz sem absolutno za zadno varianto in kolikor imam rada pse na splošno, bi zase izbirala izključno med pasmami, ki imajo močno željo po delu s človekom. Če vidiš, da sem šla klikat veverico, si lahko misliš, kaj bi delala šele s psom . In sem to počela že od majhnega, še preden sem dobro vedela, kaj počnem, ker me tovrstna interakcija z živaljo fascinira bolj kot vse drugo. Tako da, dokler pes želi delati, ni preveč.
Kot sem rekla ima pomoje Alf ravno zaradi svoje simpatične surle in njene uporabe odličen potencial za terapevta - pod pogojem, da bo lahko svojo energijo sproščal tudi na bolj nekoristne načine . _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Nov 2012 18:03 Naslov sporočila: |
|
|
Eh, bo že.. Edino pri progastemu me zdaj skrbi, da če kam grem, da bi imel napad pa da mu fotr ne bi Nektona mešal pa stuff like that... Drugače pa hvala za ponudbo
Eh Alfek ima več dejavnosti kot kak bolano ambiciozen osnovnošolec, ki ima ves čas na svetu Agi bo itak laufal, že zato da se moja zasedena rit v gibanje spravi
Upam, da ti uspe enkrat do enega takega ilegalca priti
Drugače smo pa na bolniški.
En kup nesreče |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|