 |
Veverice mošnjičarke
Informacije o prehrani, udomačevanju, zdravju...veveric mošnjičark
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
masyka
Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37
Prispevkov: 2042
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 03 Jan 2007 00:07 Naslov sporočila: Objavljanje informativnih prispevkov na drugih forumih |
 |
|
Prosim, da se informativni prispevki ne kopirajo na druge forume! V njihovo pripravo sem vložila kar nekaj časa in truda, zato želim, da ostanejo informacije zbrane le na tem forumu (če bodo moji prispevki kopirani na deset drugih forumov, lahko tega kar takoj ukinem). Če kdo želi in ima znanje, lahko seveda piše svoje prispevke tudi drugam, odgovarja na vprašanja uporabnikov drugih forumov (tudi z znanjem, ki si ga je pridobil tu), če pa želite uporabiti moje prispevke, me prosim o tem prej obvestite (prosite za dovoljenje!). Na druge forume o živalih se pod pogojem, da se objavi avtorjevo (moje) ime, lahko kopira tale tekst, ki je bil pripravljen za zloženko in vsebuje vse osnovne informacije:
Veverica mošnjičarka
Sibirski burunduk, Eutamias sibiricus
O vevericah mošnjičarkah:
Veverice mošnjičarke so predstavniki glodavcev iz skupine podzemnih veveric. V to vrsto uvrščamo čipmunke, več vrst iz rodu Tamias in burunduka, Tamias sibiricus, ki naseljuje azijske predele.
Dlaka sibirskega burunduka je kratka in mehka, njena barva variira od svetlo rjave do rjavo-rdeče. Od smrčka do repa poteka 5 črnih črt, med katerimi sta dve belkasti in dve rjavi črtici. Poznane so svetlo rjave, bele in albino mutacije. Odrasle veveričke merijo med 14 in 19 centimetri, prav toliko pa meri tudi odlakan repek. Njihova teža se giblje med 100 in 125 grami. Pričakovana življenjska doba ni zelo dolga, vseeno pa mnogo daljša, kot pri večini glodavcev, ki jih imamo za domače ljubljenčke. Dočakajo lahko od 5 do 10 let, nekateri posamezniki tudi kakšno leto več. Izkušnje kažejo, da samičke živijo nekoliko dlje kot samčki. Spolno zrelost dosežejo pri enajstih mesecih, brejost pri samicah traja 30-32 dni, skotijo pa 3-5 mladičev. Mladiči odprejo oči po 28 dneh, iz gnezda pa prilezejo pri starosti 30-38 dni. Odstavljeni so približno 10 dni po tem, ko zapustijo gnezdo.
So dnevne živali, gibljejo se predvsem po tleh, vendar se za hrano povzpnejo tudi na drevesa. Pod zemljo izkopljejo plitke rove, na koncu katerih je kamrica, v katerih živijo. Vhod v rov je navadno skrit med koreninami, kamenjem ali rastlinjem. Naseljujejo široko območje Evrazije, od sibirske tajge do Koreje, osrednje Kitajske in nekaterih otokov Japonske.
Nastanitev:
Malo kletk, ki jih prodajajo v trgovinah je primernih za veveričke, tako da je treba že pred nakupom veveričke poiskati ustrezno kletko, oz. jo narediti. Visoka naj bo najmanj 60 cm, dolga in široka pa vsaj 40 cm za eno žival. Zaželeno je, da so rešetke postavljene horizontalno, ne vertikalno (da ima žival več prostora za plezanje), razmak med njimi pa ne sme biti večji od enega centimetra. Priskrbeti moramo tudi kakšne veje in vrvi, po katerih bo veverička lahko plezala. V kletki mora obvezno biti skrivališče, primerne so večje hišice za glodavce ali ptice. Najbolje je, da je skrivališče iz lesa in da je streha snemljiva, meri pa naj približno 15x15x20 cm. Priporočljivo je, da namestimo vsaj dve skrivališči, lahko tudi več, vsekakor pa najmanj eno za vsako veveričko. Poskrbeti moramo tudi za material za gnezdo (nepotiskan papir, mehko seno, kose tkanine …). V kletko je treba namestiti napajalnik z vodo, posodico za hrano, material za glodanje in mineralne kamne. Za steljo lahko uporabimo kvalitetno žaganje in seno ali steljo iz koruznih storžev. Kletko moramo redno čistiti, predvsem v kotu, v katerem veverička opravlja potrebo. Dobijo se tudi kletke z dvojnim dnom, torej take, ki imajo za tla rešetke, da bi jih bilo lažje čistiti. Takšne niso primerne za veveričke, spodnje rešetke je treba odstraniti (ali jih res dobro obložiti s senom), saj lahko povzročijo poškodbe in/ali deformacije tačk. Prav tako so lahko nevarna kolesa, ki jih veveričke načeloma niti ne uporabljajo in jim le jemljejo prostor v kletki.
Kletko postavite na svetlo mesto, vendar stran od prepiha, žgočega sonca in hrupa.
Mošnjičarke se odlično počutijo tudi v velikih zunanjih kletkah, ki pa morajo biti dobro zavarovane, saj še posebno sibirski burunduk (Eutamias sibiricus) velja za invazivno vrsto, ki je marsikje v Evropi ušla iz kletk neodgovornih lastnikov in se razmnožuje v obmestnih gozdovih in parkih, kjer povzroča hudo škodo in izpodriva avtohtone vrste! Predvsem moramo biti pozorni na materiale, ki jih uporabljamo, na razmak med rešetkami (največ 1cm!) in na to, da dobro zavarujemo tla kletke npr. z rešetkami pod zemljo, saj bi si sicer veveričke lahko izkopale pot na prostost. Kletka mora biti zaprta z vseh strani, veveričk pa nikakor, pod nobenim pogojem ne smemo spustiti v naravo! V kolikor z veveričkami nimate nobenih izkušenj in ne poznate dobro njihovega vedenja in potreb, se nikar ne odločajte za zunanjo kletko, ki prinaša ogromno odgovornosti, skrb zanjo pa nikakor ni enostavna tudi zato, ker je veveričke, ki so v zunanjih kletkah, veliko težje udomačiti.
Prezimovanje:
Veveričke začnejo prezimovati, ko se temperature spustijo pod 10°C, to je lahko od oktobra do marca, odvisno od vremenskih pogojev. Telesna temperatura se jim močno spusti, dihanje in srčni ritem se upočasnita. Spanec ne traja celo zimo, temveč v sklopih po nekaj dni, posebno ko je zunaj hladno in vlažno. Vmes se zbudijo, da opravijo potrebo ali pojedo kaj iz svoje zimske zaloge. V naravi prezimujejo v podzemnih rovih, ki so skriti med rastlinjem ali kamenjem. Tunelčki se zaključijo s kamrico, v kateri veverička spi in v kateri hrani svoje zaloge. Da bi preživele zimo, si celo poletje in jesen nabirajo hrano in maščobne zaloge, kamrico pa si obložijo z raznimi materiali, ki zadržujejo toploto. Brez tega veveričke zime ne morejo preživeti, prav tako pa jih med prezimovanjem ne smemo motiti (jih buditi), saj bi to lahko povzročilo šok in celo smrt.
Če smo veveričko dobili malo pred začetkom zime, je nikakor ne smemo naseliti v zunanjo kletko, saj se ne bo uspela pripraviti na prezimovanje in ne bo preživela.
V našem domovanju zaradi ogrevanja tega pojava najbrž ne bomo opazili, lahko pa opazimo spremembe v vedenju: veverička postane agresivna (zaradi hormonskih sprememb in zato, ker je v naravi njeno preživetje odvisno od tega, ali bo ubranila svoje ozemlje) in več časa prespi. Če je veverička ves čas v stanovanju ni realne potrebe po tem, da bi jo nosili med zimo npr. na balkon, da bi prezimovala, ker tudi drugače nima naravnih življenjskih pogojev.
Prehrana:
Prehrana veveric mošnjičark je zelo raznolika. Ponudimo jim lahko že pripravljeno hrano, ki jo dobimo v trgovinah, vendar naj ne vsebuje preveč umetnih snovi in briketov, saj jih ne marajo. Hrana naj bo torej raznolika, sestavljena iz semen (sončnična, bučna, koruzna…), oreščkov (lešniki, orehi…), ter suhega in svežega sadja (jabolka, hruške, melona, lubenica, ananas, mandarine, pomaranče, češnje, borovnice, maline, jagode in drugi gozdni sadeži, banane, grozdje...), in zelenjave (korenje, solata, peteršilj, koruza, paradižnik, zelena...). Zelenjava naj bo sveža, zrela in dobro oprana, brez dodatkov (soli, olja in kisa),
prav tako sadje (vedno mora biti zrelo, bolje sladko kot kislo). Sadje in zelenjavo je priporočljivo dodajati vsak dan, dajemo ju v majhnih količinah, toliko, da jo v kratkem času žival lahko poje. Ostanke poberemo iz kletke. Občasno ponudimo tudi kakšnega mokarja. Veveričke bodo nekaj hrane shranile tako, da jo bodo v ličnih mošnjičkih (tako kot hrčki) prenesle v svoje skrivališče.
Priporočljivo je, da v kletko namestimo kakšno visečo palčko s semeni, s katero se veverička zaposli.
Pri udomačevanju kot priboljšek lahko ponudimo košček piškota, mlečne čokolade, malo marmelade ali medu. Priboljškov ne smemo zlorabljati in jih dajati prepogosto oz. v velikih količinah.
Paziti je treba z mlečnimi izdelki, z zelo kislo ali grenko hrano, saj lahko povzročijo diarejo. Nikoli jim ne smemo dati grenkih pečk in koščic sadja (sliv, breskev, marelic…) ali grenkih mandeljnov, saj so za veveričke strupeni, smrtno nevarni.
Zelo mlade živali (pod 2 meseca) potrebujejo dodatek mleka in žitaric brez glutena.
Ena ali več veveričk?
Veveričke v naravi živijo v majhnih skupnostih, kjer vlada stroga hierarhija, med njimi pogosto prihaja do pretepov, saj so načeloma samotarji. Za človeka, ki z veveričkami nima izkušenj je bolje, da si kupi le eno (tako se bo ta nanj tudi bolj navezala). Če imamo več veveric v isti kletki in opazimo, da se ne razumejo, da prihaja do resnih pretepov in poškodb, jih moramo nemudoma ločiti (zagotoviti vsaki svojo kletko!). To se kar pogosto dogaja, sploh pred prezimovanjem in v paritvenem obdobju. Idealne kombinacije spolov pravzaprav ni. Živali, ki so v odraslem obdobju prišle v stik z nasprotnim spolom, na svojem ozemlju ne bodo tolerirale živali lastnega spola. Vse veveričke je priporočljivo naseliti istočasno, saj so zelo teritorialne in bi lahko prišleka preteple do smrti. Če že naknadno prinesemo novo veveričko je najbolje, da ju imamo v ločenih kletkah, ki ju postavimo skupaj, da vidimo kako reagirata ena na drugo, pustimo, da se spoznata in ju šele nato, pod strogim nadzorom damo v isto kletko. Če se na razumeta ju takoj ločimo, drugače se lahko zgodi da druga drugo resno poškodujeta. Samec bo lažje sprejel novo samico na svojem ozemlju, kot pa samica samca. Do smrti se lahko stepejo tudi veverice, ki so skupaj od rojstva. Zato je pomembno, da živali toliko spoznamo, da prepoznamo prve znake sprememb vedenja, da jih znamo prav interpretirati in ustrezno ukrepati. Kolonijo veveričk je zelo težko udomačiti, poleg tega pa je treba imeti v mislih, da potrebujejo ogromno prostora.
Zdravje:
Načeloma so mošnjičarke zdrave živali. V primeru, da zbolijo, morate poiskati veterinarja za eksotične živali (male glodavce).
Zobje:
Do težav s predolgimi zobki pride, če veverička ne gloda dovolj. Priskrbeti moramo dovolj kvalitetnega materiala za glodanje oz. jo peljati k veterinarju, če so zobje že močno predolgi, saj v nasprotnem primeru veverička ne bo mogla jesti.
Poškodbe, rane:
Če imamo več živali lahko pride do poškodb zaradi pretepov, ki utegnejo biti zelo hude, celo smrtne (razne rane, ugriznine in praske). Žival z globokimi ranami nujno potrebuje veterinarsko pomoč, manjše rane lahko skušamo očistiti sami.
Veveričke se lahko poškodujejo tudi ob padcu z višine, na ostrih robovih, med plezanjem, z neprimernim materialom v kletki...
Pogoste so poškodbe repa, lahko si ga kje preščipnejo, če pa jih prijemamo (vlečemo ali še huje, dvigujemo) zanj, jim ga lahko polomimo/odtrgamo (nazaj seveda ne bo več zrasel, obnovi se le dlaka). Velika nevarnost za občutljive repke predstavljajo neprimerna kolesa v kletkah, zato jih je najbolje odstraniti.
Druge zdravstvene težave so zaprtost, driska, prehlad, garje, težave s kožo in dlako zaradi stresa/pomanjkanja vitaminov, rahitis, psihične težave zaradi pomanjkanja prostora...
Če sumimo, da je z našo živaljo nekaj narobe, moramo poiskati strokovno pomoč!
Nakup veveričke:
Vsakemu, ki razmišlja o nakupu mošnjičarke, bi jo odsvetovala v primeru, da ima majhne otroke in v primeru, da nima zkušenj z malimi glodavci. So zahteven ljubljenček, s posebnimi potrebami, so zelo živahne in inteligentne živali, zato potrebujejo še toliko bolj skrbnega in veščega lastnika, ki se je pripravljen prilagoditi njihovim potrebam kolikor je to mogoče.
Pravi čas za nakup teh veveričk je nekje na začetku poletja, saj imajo mladičke med koncem maja in začetkom septembra. Pri udomačevanju igra starost živalce pomembno vlogo, saj je mladiče načeloma lažje udomačiti, kljub temu pa jih nikakor ne smemo prekmalu odstaviti, saj bi s tem lahko ogrozili njihovo življenje. Karakterno so mošnjičarke vsaka svet zase, ena je mirna in prijazna, druga bojazljiva, tretja napadalna, za skoraj vse pa velja, da so inteligentne in hiperaktivne. Najbolje bi bilo žival kupiti pri rejcu, vendar jih pri nas zaenkrat praktično ni. Preden mladiča izberete se prepričajte, da je zdrav. Naj bo aktiven, odziven in radoveden, ne preveč boječ, a tudi ne napadalen. Imeti mora čisto, svetlečo dlako, brez golih zaplat, nepogrižena ušeska in jasne oči brez izcedka. Mladiči imajo navadno v primerjavi s trupom nekoliko večjo glavo, vendar resnici na ljubo zelo težko ločimo mladiča starejšega od 4ih mesecev od odrasle živali. Seveda ni narobe, če se odločimo kupiti ali posvojiti odraslo žival, le pripravljeni moramo biti na to, da je že prevzela določene navade in bomo morda potrebovali več časa, da jo navadimo na nas oz. jo udomačimo.
Udomačevanje:
Veveričko je treba, potem ko jo prinesemo domov, kakšen teden pustiti čisto pri miru (dovoliti da se skrije, ne povzročati hrupa okoli nje, je ne bezati iz skrivališča...). Ko se živalca privadi na novo domovanje lahko sedemo kakšen meter stran od kletke in jo tiho opazujemo (nobenega kričanja ali hitrih gibov), da se navadi na našo prisotnost. Dokler bo bežala, ko nas bo zagledala in dokler nam ne bo vzela hrane iz roke je ni pametno spuščati iz kletke (lahko bi bilo preveč stresno). Iz kletke lahko veveričko privabimo tako, da jo s priboljškom zvabimo na roko in jo postopoma naučimo, da se pusti prenašati, lahko pa preprosto pustimo odprto kletko in počakamo, da jo premaga radovednost in gre sama ven. Pobeglo veverico bomo zelo težko ujeli, če ni udomačena, se pa pogosto v kletko vrnejo same (seveda ne takrat, ko to hočemo mi). Še najlažje jih privabimo s hrano. Priporočljivo jih je spustiti v zaprti sobi, iz katere ne morejo pobegniti in v kateri se ne morejo skriti za pohištvo.
Udomačiti veverico pomeni, da se žival na nas navadi. Udomačena veverica jé z roke, pride k nam in po nas pleza, nas pozdravi, ko pridemo do kletke, z nekaj sreče pa jo lahko naučimo tudi kakšnih trikov. Nikoli je ne smemo grobo držati, je siliti, da bi bila pri miru, saj so zelo aktivne živali, ki po vsej verjetnosti ne bodo počivale v našem naročju in se nam pustile božati. Prestrašena ali agresivna veverica lahko zelo močno ugrizne!
Z nakupom živali ste zanjo prevzeli odgovornost. Upoštevajte, da:
• boste za žival skrbeli 5-10 let
• razmislite, kje bo žival v času vaše daljše odsotnosti (počitnice, dopust)
• potrebuje veliko prostora
• boste morali vsak dan nekaj svojega prostega časa nameniti samo veverički
• bo potrebno v prostorih, kjer bo veverica prosto spuščena, poskrbeti za njeno varnost
• boste morali prevzeti odgovornost za nego in zdravje svoje veverice
Koristni spletni naslovi:
http://www.veverice.mojforum.si
http://www.chipmunkery.co.uk/
http://www.mojpes.com/forumbb/index.php (vse o malih sesalcih)
http://www.ardillascoreanas.foro.st (forum za tiste, ki znate špansko!)
Vprašanja lahko pošljete tudi na: masykav@gmail.com
Nazadnje urejal/a masyka 30 Jul 2010 00:46; skupaj popravljeno 4 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Eva
Veverica svetovalka
Pridružen/-a: 08.12. 2006, 15:13
Prispevkov: 258
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 03 Jan 2007 17:55 Naslov sporočila: |
|
|
Se iskreno opravičujem  ..Jaz sem tista, ki sem na en drug forum kopirala tale prispevek: http://www.veverice.mojforum.si/veverice-about8.html . Prosim oprosti mi, res nisem pomislila na to. Post oz. temo o vevericah mošnjičarkah sem na tistem forumu že zbrisala . Žal mi je. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
masyka
Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37
Prispevkov: 2042
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Jan 2007 18:47 Naslov sporočila: |
|
|
Ni panike, napisala sem predvsem zato, ker sem že prej dobila vprašanje, če se prispevke lahko kopira. Na tisti forum lahko brez problema skopiraš "zloženko" in uporabnikom pomagaš, če ne znaš pa jih usmeriš na ta forum.
Nič nimam proti, če prispevke kdo uporabi v šoli za kakšne referate, predstavitve ipd. , če pa hočeš pokazati prispevek na drugem forumu, enostavno prilepi povezavo do njega  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nani
Odrasla veverica
Pridružen/-a: 12.12. 2006, 22:15
Prispevkov: 211
|
| Objavljeno: 22 Jan 2007 12:14 Naslov sporočila: |
|
|
Masyka eno vprašanje.
Zanima me če bi lahko to zloženko (rahlo obdelala, da bi prišla na en A4 list.) dajala strankam, ko bi se v trgovini zanimali za veverice? Seveda bi spodaj napisali naslov foruma.
_________________
NANI R.I.P.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
masyka
Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37
Prispevkov: 2042
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Jan 2007 13:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ja seveda, to bi bilo celo zelo zaželeno  ! Saj nekaj sem se menila, da bi mi naredili prav zloženko v pdf-ju, tako s slikicami in malo bolj barvito, ki bi se jo potem dalo tiskat, ampak nekako ni bilo nič iz tega, jaz pa trenutno nimam časa, da bi eksperimentirala in poskusila zadevo narediti sama... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nani
Odrasla veverica
Pridružen/-a: 12.12. 2006, 22:15
Prispevkov: 211
|
| Objavljeno: 22 Jan 2007 20:27 Naslov sporočila: |
|
|
BOm potem to jst mal obdelala inti bom poslala kako naj bi to izgledalo.
Pa boš potem povedala če je ok.
Ker barvno pride drago za trgovine, k veš da ne bodo dajale za to.
_________________
NANI R.I.P.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
CuTeLuNicaaa
Nova veverička
Pridružen/-a: 09.12. 2006, 21:30
Prispevkov: 20
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
