|
Veverice mošnjičarke Informacije o prehrani, udomačevanju, zdravju...veveric mošnjičark
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Eleanor Obiskovalec
Pridružen/-a: 27.12. 2013, 02:19 Prispevkov: 1 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 27 Dec 2013 02:53 Naslov sporočila: Posebna veverička - Eleanor |
|
|
Morda je prav, da svetu predstavimo tudi našo malo borko. In čisto prava borka je! Eelenor je še zelo mlada veverička, pravijo da šteje okrog enega leta. Bila je pripeljana od "ne ve se kod" v trgovino z malimi živalmi. Saj ji ni šlo tako slabo, le, končalo se je neprijetno. Dobila je vnetje ušeska, kljub takojšnjem in pravilnem zdravljenju pa niti veterinarska oskrba ni preprečila najhujšega - vnetje je prodrlo do možganov. Poškodovalo je sluh, orientacijo, ravnotežje in vid. Njeno stanje naj bi se vedno slabšalo, hranili so jo po kapalki, ker ni mogla grist hrane. Bila je podarjena v dobri veri, da najde lep dom. Prišla je konec oktobra letos. Suhcana, prestrašena, tako uboga. Spala je cele dneve, mislila sem že, da bo umrla. Psihično sem se pripravljala na to da ne bo prišla več iz hiške. 2x dnevno sem ji doma pripravljala sadne smutije, včasih je dobila jabolko pa kak košček banane, potem niti tega ni želela več. Ko je hodila jo je zanašalo in metalo na hrbet, če je dvignila glavo jo je prevagalo na stran, če je plezala po veji, je padla dol, če se je vzpela po mreži kletke jo je zaneslo in je rinla z glavo skozi rešeta. Brskala sem po forumih kaj vse ji lahko ponudim za jest, nisem vedela, da veveričke jedo sir pa jogurt, da lahko dobi kak košček prepečenca, mokarje, trdo kuhana jajca.. Priznam da sem ji kuhala večja kosila kot sebi Sčasoma je začela prihajat iz hiške bolj pogosto, manj je padala na hrbet, spustila sem jo po kletki za deguje, prišel je dan, ko je plezala po vejah, brez da bi čofnila dol. Plezala je po sedežni, po mizi, se začela izogibat oviram, po kletki se je naučila orientirat in ločit kje je kaj, pridno je jedla.. potem je postala še pošteno razvajena in izbirčna, da nisem vedela več, kaj naj ji dam, da bo njen želodček pel od veselja :) Zdaj vem, da če se česa naveliča, z prednjima tačkama prime, povoha in vrže na tla.. a to počnejo? Ko jim kaj ne diši :) Če ponudiš kaj boljšega pa pospravi v žep in zahteva več.
Nah, tukaj je moja mala debeluška danes. Po nekaj več kot 5 tednih je vesela, navihana veverička. Seveda, takšna kot tiste zdrave, ne bo nikoli. Pa to me sploh ne moti, tukaj je lahko to, kar je in dobila bo točno to, kar vse potrebuje za varno in zabavno življenje. Čeprav se je njena orientacija popravila, ravnotežje gradimo z vajami, sluh in vid ostajata na slabšem glasu, a počuti se dobro. Je zelo udomačena, če ji v kletko pomoliš roko, pripleza na ramo in pridno počaka, da prideva do sedežne, tam nori in skače, potem pa pride nazaj in greva v kuhinjo, da si nabaše te njene ogromne žepe z vso možno zelenjavo in sadjem, pridno se pusti dvigniti in predati v kletko, da lahko pohrusta kar si je nabrala po pultu.
Vedno sem zagovarjala, da sodijo v divjino. Še danes mislim tako.. a ko spoznaš tako bitje, tako srečo kot je Eleanor, potem se ne moreš več ločiti od njih. Zraven nje imamo še kar nekaj živali.. Čisto vse nas presenečajo z novimi izzumi, tako kot tale avša. Vsak dan ji gre na bolje in le upam lahko, da bo z nami še veliko veliko let.. postala je velika ljubljenka vse družine, nihče sploh ne more vrjet, da nam po sedežni plazi veverica ki ti spleza za ovratnik in mimo grede odspi kako "hitro kitico" med filmom :)
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 30 Dec 2013 12:49 Naslov sporočila: |
|
|
Dobrodošla na forumu, Eleanor !
Hvala, da si delila z nami tole življenjsko zgodbo. Zelo lepo, da si se zavzela za veveričko in ji rešila in polepšala življenje. Takšne zdravstvene težave so nedvomno resne in težke, brez tako kvalitetne oskrbe se prav gotovo ne bi pobrala. Vsaka rehabilitacija je dolgotrajna, a glede na prebrano, sta vidve dosegli že ogromno. To, da se veverička lahko vsaj približno normalno giblje, je izjemno pomembno.
In, ja, vsekakor, metanje hrane na tla (v glavo, jaz temu rečem ), je tipičen znak izbirčnosti in zmišljevanja . Če prvo stvar vržejo na tla, ji bo vedno sledilo nekaj bolj okusnega, mar ni tako ?
Vso srečo z malo progasto, oglasita se še kaj, za vso pomoč/vprašanja pa se vedno lahko obrneš sem . _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|