|
Veverice mošnjičarke Informacije o prehrani, udomačevanju, zdravju...veveric mošnjičark
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 02 Jan 2007 23:00 Naslov sporočila: Epilepsija |
|
|
Čeprav zelo redko, tudi veveričke lahko trpijo za epilepsijo, to je posnetek enega takšnih napadov (pozor, filmček je zelo nazoren!) : http://www.haustierforumonline.de/Videos/Epilepsie.wmv
Vzroki so lahko genetski (parjenje med sorodniki), lahko pa gre tudi za bakterijski ali virusni meningitis. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 03 Jan 2007 20:23 Naslov sporočila: |
|
|
ooo bad a d je to možno? boga živalca
jah a ni pr ljudeh tako, da se zdravijo s tableti? Pa veveričke? Guess not? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dina Mlada veverica
Pridružen/-a: 10.12. 2006, 17:14 Prispevkov: 82
|
Objavljeno: 04 Jan 2007 15:57 Naslov sporočila: |
|
|
O bogi. To je pa res grdo videt. Upam, da se mu da pomagat. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 04 Jan 2007 18:18 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem zasledila nobenih poročil o zdravljenju epilepsije pri tako majhnih živalih. Meningitis je hudo obolenje in se bojim, da bi bil v tej fazi že neozdravljiv, če pa je zadeva genetska pa...
Največ, kar lahko naredimo tu je, da ne parimo veveric, ki so v sorodu! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lubica Odrasla veverica
Pridružen/-a: 07.01. 2007, 20:04 Prispevkov: 186
|
Objavljeno: 07 Jan 2007 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
O moj bog, revica. Upam da se da z kakšnimi zdravili kaj pomagat, ker se res muči. Upam da bosta mojedva še naprej zdrava in vse vaše tudi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
CiNcIQa Mlada veverica
Pridružen/-a: 19.03. 2007, 19:40 Prispevkov: 145
|
Objavljeno: 17 Maj 2007 15:42 Naslov sporočila: |
|
|
Ja..sedaj ko sem tale video vidla..
Včasih je Sponkyca enaka...No nima tako hudih napadov.
Kaj je možno da ima epilepsijo?! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Maj 2007 17:31 Naslov sporočila: |
|
|
Res?? Je mogoče, da si zamenjala z igro? Namreč, včasih se v igri mečejo naokoli kot podivjani, malo na hrbet, brcajo s tačkami ipd...
Seveda pa je možno, da ima epilepsijo. Se pogosto dogaja? Koliko časa traja? Kako se kaže? _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
CiNcIQa Mlada veverica
Pridružen/-a: 19.03. 2007, 19:40 Prispevkov: 145
|
Objavljeno: 18 Maj 2007 15:54 Naslov sporočila: |
|
|
Ja..do sedaj sem vedno mislila da se igra.
Ampak na čase jo začne tako metati po kletki kot ono veveričko v videu.
Sedaj nisem sigurna ampak se mi zdi...
Ne dogaja se pogosto. Kaže se v manj hujši obliki kot pri tisti na videu. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Maj 2007 17:57 Naslov sporočila: |
|
|
Uff...težko ja karkoli reči... Če ti uspe, jo posnemi medtem ko se to dogaja in nam pokaži (saj vem, da je težko, ampak, če ti uspe...). Žal ne vem, kakšna je prognoza pri epilepsiji, bom pa malo pobrskala.
Drugič bodi pozorna, kdaj se zgodi in poskusi ugotoviti, ali ima veverička nadzor nad sabo (recimo če se odzove na zunanje dražljaje, so gibi vsaj malo nadzirani)... Res upam, da gre samo za igro, kot sem rekla, meni se Kim in Tami včasih mečeta po plišu, kot bi se jma čisto zmešalo, a je vse le igra .
Če gre slučajno res za epilepsijo, te veveričke ne smeš pariti! _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
CiNcIQa Mlada veverica
Pridružen/-a: 19.03. 2007, 19:40 Prispevkov: 145
|
Objavljeno: 19 Maj 2007 09:12 Naslov sporočila: |
|
|
Ja sej..
Se bom potrudila pa jo bom probala posnet..
Ampak vedno bolj se mi zdi da je vse le igra...nevem mogoče sem res zamešala...Ampak še vseeno obstaja možnost da jo ima.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Jun 2012 19:20 Naslov sporočila: |
|
|
Piham prah iz teme, iz precej neprijetnega razloga - mali Ghostek je bil par dni nazaj diagnosticiran z epilepsijo.
Literature res skoraj ni, z večino dalje napisanega me je seznanil veterinar, nekaj sem zbrskala na netu. Velja si prebrati, ker zadeva NI tako zelo redka, problematika je bolj v tem, da je ne prepoznamo, ker ima ta bolezen več pojavnih oblik, ob katerih niti ne pomislimo na tako diagnozo!!!
Najbolj očitna oblika je tista z napadi tresenja (da jih meče po kletki) in vriščem; mislim, da je zgornji clip precej nazoren. Kako je z zdravljenjem? Tu bi poudarila, da se (nobene oblike) te bolezni ne da pozdraviti (!) ; tako kot pri ljudeh, se da dobiti zdravila, ki držijo bolezen v "mejah normale" (=se preprečuje napade).
Kar se tiče zdravil za zgornjo obliko pravzaprav ne vem dosti. Možno, da je tako kot pri tej drugi obliki, ki jo ima moj mali, zdravljenje s kapljicami, ki zadržujejo, da bi prišlo do napada. Že kaki dve leti nazaj, sem brala, da za to obliko naj ne bi bilo zdravila. Zdaj le ne vem, ali je bil tako star članek, da še niso bile kapljice tako razširjene/poznane, ali pa ne delujejo pri teh napadih. Ta tip epilepsije (baje) ni tako pogost.
Dalje, kar se tiče te druge oblike (ki verjetno ni edina, drugačna od zgoraj opisane) pa je stvar takale:
večina nas(vključno z mano, do nedavnega) je prepričanja, da je epilepsija bolezen, ko človek pade na tla se trese, nima nadzora nad mišicami, mu zasuka oči ipd. To apliciramo tudi na živali in mislimo, da so vsi napadi epilepsije taki.
V resnici, so kot prej rečeno, pojavni tipi različni. Npr. pri psih je tako, da lahko med sprehodom se za minuto ustavijo in zapro oči, počepnejo (verjetno se to nato tudi stopnjuje v daljše napade). Veveričke lahko postanejo "cunjaste", obmirujejo, imajo rahle krče, hitro in plitko dihajo, izgubijo ravnotežje, ne dojemajo okolice, imajo široko razširjene oči,... Da predstavim napad mojega malega (ker mi bo najlažje to storiti na primeru, ki ga poznam): je na miru na vseh štirih tačkah, sploh ne dojame okolice, nima ravnotežja(če se hoče premakniti pade v stran), plitko in hitro diha, trese ga (predvsem na tistem delu, kjer ima zadnje tačke ob telesu/hrbtna stran, kjer so proge), je čisto "fuč"(enkrat sem ga vzela iz kletke v takem stanju in so mu tačke obvisele v prazno, kot da jih ne bi mogel premikati). Zgodi se tudi, da ko ga hočem prijeti, da to pospremi z godernanjem; tudi prvič(v 7ih letih) me je ugriznil letos, ko sem ga hotla vzeti iz kletke, da bi šla h vetu - verjetno ker ga boli zaradi krčov. Lahko tudi nekontrolirano urinera.
Po napadu so živali precej izmučene in gredo spat. Ko se naspijo gredo ponavadi jest, ker so med napadom izgubile precej energije. Nato ponavadi funkcionirajo dalje normalno, kot da ne bi nič bilo.
Poudarek tu je na tem, da ko si opomorejo, je vse tako kot da se ne bi nič zgodilo. Veterinar mi je lepo rekel, da katerokoli drugo bolezen bi živalica imela, se ji ne bi stanje izboljšalo, ampak bi postajalo slabše.
Napadi mojega malega so se vrstili od decembra v razmaku enega do dveh mesecev. Intenzivnost napada je bila različna. Prvič je bilo najhuje, drl se je celo noč, se zvijal v krčih, dlaka je izgledala kot da bi bila mokra, kadar se je hotel premakniti je padel v stran. Po nekaj urah spanja je bil še kar izčrpan in sva letela h veterinarju in ko sva prišla do Lj je bilo vse ok (kao "kaj nam vozite čisto živahno veveričko"), to pot so postavili hipotezo, da je šlo za prebavne motnje (sicer ni jedel nič tako neobičajnega, kar ne izključujem, da bi bil lahko dodaten faktor). Ne krivim jih, da so postavili kako napačno diagnozo, ker pač roko na srce, če ne vidijo simptomov je tudi ne morejo postaviti. Naslednji napadi, ki so sledili so trajali od pol ure do 45min (še enkrat sem ga peljala v Lj in seveda je bil do tam že čisto kul).
To sredo (po dveh mesecih in pol) je sledil en hujših napadov. Prišla sem v sobo, ležal je sploščen na tleh kletke, trzal, s široko razprtimi očmi in res je zgledalo precej grozljivo, še posebaj ker ne veš kaj narediti, po pogovoru z Mašo sva dobila dr. Kastelica in letela v Grosuplje. Napad je popustil, a je držal do tam in diagnoza je bila hitro postavljena.
Zdravljenje: Zadeva je taka, da dokler se to dogaja na daljši časovni interval, se žival pusti na miru, se po končanem napadu naspi in gremo potem dalje. Sami mu lahko pomagamo s tem, da mu ponudimo kaj sladkega (med, sok...), da dobi nekaj energije (če seveda vzame, po mojih izkušnjah ponavadi noče vzeti, ali pa sploh ne dojame, da je tam; če vzame je napad blažji ali pa že prihaja h sebi). Če je napad daljši, je najbolje da se pokliče veterinarja in se oceni ali se gre na veterino. Tam mu dajo infuzijo glukoze (20%), ki mu pomaga dati energijo, a ne skrajša napada. Ko stvar rata pogosta (beri: napadi vsak drugi dan ali vsak dan), se na recept izda zdravilo. To je v obliki kapljic in se jih vsak dan da v vodo (5 kapljic/dan). Ko se enkrat začne dajati kapljice, to pomeni da jih bo živalica dobivala vsak dan do konca življenja.
Bolezen lahko nastopi v katerikoli fazi življenja (ni pogojena s starostjo). Do izbruha bolezni ponavadi pride iz "ljubega miru" oz. ni pogojen s tem ali onim, ravo tako ni nujno, da je napad izzvan od česar koli. V primeru veveric oz. malih živali nasploh je bolezen v 99% prirojena oz. genetskega izvora ali pa posledica kakih drugih okoliščin(mislim, da je lahko posledica drugih bolezni) in v 1% primerov poseldica raznih tumorjev (predvsem možganskega in sprememb na jetrih). Masyka me je opozorila, da je nekje zasledila, da je lahko to posledica pomankanja kalcija oz. neravnovesja kalcija in fosforja v telesu).
Epilepsije malih živali v Sloveniji je baje relativno veliko (rodovnikov ni, se lahko križajo med sabo do te mere, da pride do genskih napak; veveričk je še toliko manj, kot npr. kuncev...) in kot sem prej napisala je problem o tem, da se ne zavedamo v kakih oblikah se pojavlja.
Upam, da bodo komu v pomoč zgornji opisi in da bodo pomagali h razrešitvi, kaj pesti oz. (bolj upam) ne pesti njegovega ljubljenčka(mene je zadeva preganjala zdaj dobre pol leta). Drugo opisana oblika, ni nedolžna, čeprav zgleda bolj blaga kot prva; v vsakem primeru zelo izčrpa žival. V kateremkoli primeru, če je kaj narobe, resnično poiščite veterinarja, ki se spozna na veveričke (bolje kot da dobite kako čudno diagnozo (jaz sem enkrat dobila nasvet, da mu dam ananas, ki pa ima veliko vitamina C in lahko-za razliko od npr. morskih prašičkov-naredi škodo prebavi naših grizonov)).
Naslednje dni se imam namen vržti v iskanje literature ter stopiti v kontakt z vetom, da mi bolj natančno razloži potek bolezni in ali lahko kaj naredim, da izključim kak faktor, ki bi potencialno povzročal napade ter če se še kako drugače pojavlja...
p.s. če bi koga bolj podrobni opisi napadov zanimali, sem pisala v temo "Veteran" pod poglavjem "Zdravje" |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kalimakali Nova veverička
Pridružen/-a: 08.05. 2012, 01:24 Prispevkov: 22
|
Objavljeno: 23 Jun 2012 00:34 Naslov sporočila: |
|
|
Vse pohvale za tale spis in čeprav moja veverica na srečo nima te bolezni zaenkrat (potrkam na les) boš morda komu olajšala marsikaj...
Tebi in tvojemu veveričku pa želim čim manj težav in čim več veselja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Jun 2012 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
Najlepša havala za tale prispevek, Black.Symphony, zelo poučno in koristno!
Imam pa jaz dokaj slabe izkušnje z dajanjem zdravil v vodo - prvič zato, ker zaradi priokusa živali pogosto začnejo manj piti in drugič zato, ker ne morem nadzirati, ali zaužijejo dovolj visoko koncentracijo zdravila. Zato sem do zdaj vse, kar je bilo treba dajati, mešala v sadne kašice ipd. Živalce se niso zmrdovale, jaz pa sem vedela, da so dobile pravo dozo. Če bo potrebno, se pozanimaj o možnosti apliciranja zdravila na tak način.
Bolezen, ki tudi povzroča napade s tresenjem (in je pogostejša, kot mislimo), je "metabolic bone disease" ali kratko MBD. Ne povzroča epilepsije kot take, temveč epileptičnim podobne napade, ko je bolezen že močno napredovala. Povzroča jo pomanjkanje kalcija in vitamina D, kar ponavadi izhaja iz pomanjkljive hrane. Sploh pri epilepsiji mislim, da je zato treba nujno poštimati te osnovne minerale, da se simptomi ne poslabšajo (pomanjkanje kalcija, natrija in magnezija lahko vpiva na aktivnost možganskih celic in poslabša napade).
Če se ne motim, epilepsijo lahko poslabša tudi pomanjkanje B vitaminov, predvsem B6. _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Black.Symphony Angel varuh
Pridružen/-a: 11.12. 2006, 23:09 Prispevkov: 169 Kraj: Kamnik . Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Sep 2012 11:05 Naslov sporočila: |
|
|
Bom kar tu napisala včerajšnje poročilo, se mi zdi, da če bo kdaj še kdo rabil, da bo tu hitreje našel...
Ghost je imel v temu tednu (dobrem tednu) tri napade. Jaz sem sicer že klicala na veterino (po skoraj mesecu in pol je imel napad, nato pa 4dni po tem še enega), zadnje nekaj napadov je spremljal glasen cvilež, tudi zvijanje (od tega je enkrat dlaka izgledala mokra) - verjetno je imel krče -. Najavila sem naju na veterini, tisti večer-v sredo-je imel še en napad, bilo je precej brutalno, ker si od prejšnjega še sploh ni opomogel. Tako se je moja namera, da povprašam, če se da kaj narediti proti bolečinam ki jih ima in ali bi bilo še vseeno smotrno vprašati, če lahko začneva s terapijo, ker ga tile napadi pri njegovih 7ih letih nikakor ne mlajšajo...spremenila v to, da bom zaprosila za zdravilo.
Z zdravilom je sicer tako:
predpiše ga veterinar na recept in se gre ponj v ("človeško") lekarno. Zdravilo se uporablja tudi za druge živali (mi je pokazal zvezek v katerem ima vpisane svoje paciente z epilepsijo), predvsem so na seznamu kunci ter činčile, največ je seveda psov in mačk(ampak so tudi najpogostejše domače živali, tako da mislim, da glede na število činčil pri nas, je statistično pogostejša pri činčila..no niti nima veze). Zdravilo se uporablja tudi za ljudi, ponavadi za agresivnejše paciente v psihiatričnih bolnišnicah. To zdravilo ti v lekarnah za konkreten recept posebaj namešajo in ni komercialno zdravilo. Ne mešajo ga v vseh lekarnah(jaz sem iz Kamnika in bom šla po zdravilo v Ljubljano, lekarna na Prešernovem trgu). Tako dobila sva recept, veterinar se je strinjal, da glede na to da je v dobrem tednu imel štiri napade (zadnjega je doživel v avtu na poti h veterinarju), da je čas da se začne s terapijo. V glavnem je stranski učinek zdravila, da žival postane od njega odvisna ("narkomanček") in se sčasoma navadi na dozo, kar pomeni da jo je potrebno vzporedno s tem povečevati. Ghost ima povprečno težo veveričke, tam cca. 120g in bo začel s kapljico na dan(na 24ur-pomembno je da jo dobi na uro). Če ne bo zadostna doza, se bo dalo eno kapljico na 12ur in če še to ne bo dovolj se bo šlo na 2kapljici na 24ur itd. Zelo pomembno je najti pravo dozo!
Zdravilo se aplicera ponavadi z vodo (veterinar preračuna koliko kapljic se da v vodo, tako da je koncentracija zadostna, da z zaužitjem žival dobi dovolj zdravila). Sama sem mu sicer rekla, da bi rada vedela, če je možno mu ga še kako drugače dati, saj bi rada imela kontrolo, da resnično dobi predpisano količino. Lahko se mu ga vmeša v sadno kašico, sok, na rozinico,... pravzaprav na vse kar ima rad. V končni fazi tudi neposredno v gobček, če nam rata.
Kar se tiče cviljenja oz. domnevnih bolečin, mi je veterinar rekel, da bolj boli mene, kot pa malega, ker je VEVERICA MED NAPADOM V NEZAVESTI. Tako, da se ga hvala bogu, ne zaveda. Med napadom so vse mišice napete in je veverica v krču, zato je tudi po koncu napada totalno fuč. Kar se Ghosta tiče, se mu pri teh pogostih napadih ne ratuje regenerirat, kar je najhuje. Bolezen krajša življensko dobo. Napadi izčrpujejo notranje organe (predvsem ledvica in srce). S tem, ko žival prejema zdravilo sicer ne doživlja napadov oz. zdravilo zavira bolezen in s tem tudi podaljšuje življensko dobo, a ta se še vseeno krajša in živalica ne bo živela tako dolgo, kot če bi bila zdrava. Je pa čisto odvisno od konkretnega primera(pač mene je zanimalo kaj je za pričakovat, kaki so izgledi za kvaliteto življenja in koliko časa lahko živi s tem). Opozoril me je, da pri tej starosti, epilepsija ni največji problem, da njega bolj skrbi, da obstaja nek primarni razlog (npr. tumor). česar sem se sama že dolgo bala. Sicer ni nujno, je pa v večini primerov tako
Do tega trenutka je bilo vse lepo in prav, pač dobila bova zdravilo, res skrbela da ga dobiva v pravih intervalih in pravo količino. Bova pač povečevala dozo in srečno živela dokler bo pač šlo, brez napadov, brez zvijanja in cviljenja... Ghost bi imel kvalitetno življneje, jaz pa ne bi imela paranoj.
Potem sem pa zastavila še zadnje vprašanje. Ghost zadnji mesec že pridno ureja svojo steljo in kopiči hrano ter pridobiva na telesni teži - pripravlja se na svoj zimski dremež. Ima močan nagon in gre vsako leto vsaj za kake 3tedne oddremat (enkrat že oktobra, drugič šele februarja in marca, spet se je že zgodilo, da je dremal konec jeseni, pozimi mogoče kak slab teden in nato še spomladi). Veverice se v nobenem primeru ne sme zbujati, ko hibernira (tj. zimskega dremeža). Bujenje mu poruši bioritem in je tako nevarno, da lahko pogine (celo prej kot od izčrpanosti od napadov). Tako, da to, da bi ga zbujala med obdobjem hibernacije za aplikacijo zdravila, mi je dr. odsvetoval. Trenutno se počutim, kot da izbiram med manjšim zlom ali pustim, da se izčrpa do smrti od napadov ali pa da tvegam in ga z rušenjem bioritma pripeljem do odpovedi organov. Moj začetni optimizem in veselje, ko sem v rokah držala recept, se je porušil. Vprašala sem ga kaj naj zdaj, pa je rekel da premišljuje, končni nasvet je bil naj probava zdržati do konca hibernacijskega obdobja (ampak glede na to, da je to lahko šele marca...). Če bi napadi prihajali v takem razdobju kot dosedaj-pač na en mesec- bi verjetno že šlo, ampak takole vsak drug dan pa po resnici rečeno...obupavam Rekel mi je, da se naj sama odločim, recept imam in naj sporočim, ko začnem s terapijo, da vidiva kako se odziva na začetno dozo in da jo potem prilagodiva.
Ghost je medtem prišel k sebi in preplašeno vohljal po kletki. Veterinarja sem še prosila, če bi pogledal njegov trebušček, saj je imel obstrani golo zaplato (v zadnje je izgubil dlako na tački, a se je zaraslo). Malo skeptičen do tega "a ga bova lovila", sem rekla da ga bom prijela. Mali je bil cel angelček(precej na miru edino neki se je hotel razburiti, ko mu je vet h strani potegnil tačko). Kot že rečeno je veverica med epileptičnem napadom v nezavesti, kar pomeni da nima kontrole nad telesnimi fukcijami. To vključuje tudi zadrževanje urina. Torej spusti urin in ta povzroči izpadanje dlake, če je dalj časa na istem mestu(kar pač je, ker ta oblika epilepsije zgleda tako, da "pade dol". Kar se tega tiče ne vem, js ga zdaj ponavadi kar pustim, ker zadnje parkrat samo da sem se ga dotaknila se je še bolj začel dreti...Sicer se lahko tudi med napadom poškoduje, ampak menim, da je pri tej obliki manjša verjetnost, razen če jo napade na kakem višjem mestu in hoče še na pol paralizirana priti dol
Dodala bi še, da napade pospešuje kakršnakoli oblika stresa. Zato je najverjetneje imel moj mali včeraj napad, ker se je prestrašil vožnje v avtu.
Če še kaj koristenga ugotovim, se spomnim pa dopišem. Se borimo naprej |
|
Nazaj na vrh |
|
|
masyka Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37 Prispevkov: 2042 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Okt 2012 01:27 Naslov sporočila: |
|
|
Najprej najlepša hvala, da si vse tako lepo opisala in razložila.
Iskreno povedano ... ne vem, katera pot je prava. Sama nimam izkušnje s tako intenzivnim prezimovanjem, da veverice po več dni ne bi videla. Da spita cele dneve, sta tečna, to ja, da bi pa več dni skupaj drnjohala pa ne. Imam ju v spalnici, kjer na njun bioritem relativno vpliva izpostavljenost umetni svetlobi, pa tudi precej toplo imam, ker sem sama zmrznjena. V moji situaciji in primeru pogostih napadov, bi se torej verjetno odločila za začetek zdravljenja in morda bi bila malo hudobna v smislu namernega preprečevanja globoke hibernacije. V teoriji bi k temu pripomoglo več svetlobe, toplota v prostoru in odstranjevanje zalog iz gnezda, pri tem, da bi bila nova hrana za zaloge stalno na voljo - bolj iz rok kot iz posodice, da ohranjaš aktivnost (morda bi to veljalo tudi za "posteljnino", pogosto menjavanje). Lahko, da bi mu vrtela celo kake posnetke oglašanja goneče samice (če bi se mu povišala raven testosterona, bi verjetno ostal buden). Čimprej bi uvedla rutino hendlanja, zdravilo v priljubljeni hrani (pasti?), da bi se mu usidrala v biološko uro. V primeru, da bi začel spati več, bi ga lahko tako načrtno (s svetlobo in zvokom) počasi zbujala (začneš recimo kako uro, 30min pred uro aplikacijo zdravila, možno je celo, da bi bil zaradi rutine okrog ure "hranjenja" že sam po sebi bolj zbujen). Takšna dnevna rutina bi morda tudi poskrbela, da ne bi šel čisto zares spat, tudi če bi precej zmanjšal svojo aktivnost, posledično bujenje ne bi bilo stresno. Zelo možno je tudi, da bi zdravilo kaj vplivalo na njegove zimske nagone (poglej članek, ki ga imaš na ZS. Ni najnovejši, ne vem, koliko se ga sme posploševati, a informacija je zelo zanimiva). Kolikor je meni znano, je bujenje veverice nevarno takrat, ko je nenadno (torej na hitro jih buditi iz globokega spanca), postopno nadzorovano bujenje ne bi smelo povzročiti hujših težav, sigurno pa ni ravno priporočljivo.
Po drugi strani je možno, da med samim prezimovanjem napadov sploh ne bi doživljal - stresa ni, možganski valovi se upočasnijo, prav tako so precej zavarovani drugi organi. A če bi ga, dvomim, da bi se še zbudil .
V primeru, da gre, bognedaj, za kak tumor, pa zdravilo tako ali tako ...
Jaz bi vprašala Kastelica, kakšne posledice so ob prekinitvi zdravljenja. Če ne gre za hudo tveganje, bi bilo morda smiselno začeti, poskusiti odložiti hibernacijo in prekiniti v primeru, da bi mali res globoko zadrnjohal. Če bi imela srečo, bi morda lahko celo predvidela, kdaj se misli res zabubiti in kak dan prej zmanjšala dozo, da ne bi bil tak šok za organizem ...
Res mi je hudo, da sta postavljena v to grdo situacijo. Želim si, da bi ti lahko ponudila pravo odločitev na dlani, a žal mislim, da je v tej situaciji ni ... Stala vama bom ob strani in pomagala, če bom le lahko. Kakorkoli se boš odločila, je z vso ljubeznijo in upanjem za malega, ki bo gotovo dal vse od sebe, da skupaj preživita še čimveč čimlepšega časa. _________________ "Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|