 |
Veverice mošnjičarke
Informacije o prehrani, udomačevanju, zdravju...veveric mošnjičark
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
jerebuc
Nov uporabnik
Pridružen/-a: 15.05. 2010, 22:21
Prispevkov: 7
Kraj: škofja loka
|
 Objavljeno: 08 Maj 2015 12:11 Naslov sporočila: parček veveric |
 |
|
Živjo imam problem in sicer
imam parček veveric (samčka in samičko) in oba sta stara 1 leto iz različnih legl.
Ko sem ju dobil sem ju ločil (imam kletko ki se jo da raspolovit z pregrado). Po nekaj tednih ko sta se me navadila sem ju pričel spuščati po sobi in kar naprej ko sta se videla in povohala sta se začela lovit po sobi. Predvsem samička lovi samčka. Mislil sem si okej se imata rada in sem kletki združil. A ko sta bila skupaj samička ni pustila samčka iz njegove hišice samček je bil čisto prestrašen. Jest in pit je hodil ko je samička spala. Če pa sta ločena pa samček goni kolo ko zmešan in skače po svojem ozemlju. Samček je dosti bolj plašen kot samička hitro se skrije (tudi rep si je priščipnil pri prejšnem lastniku).
Pregrado imam pa na 2 načina in sicer z mrežo tako da lahko gledata drug drugega ( ampak en je zgoraj en spodaj in potem zgorni kaka na spodnejga kar ni nobenmu všeč). Ali pa z pregrado (original plastičn podn od kletke) samo potem se ne vidita.
Fora je da ju hočem navadit drug na drugega saj sem kletko naročil z nemčije in je res super. Ko sta bila vsak v svojem delu( razdeljena z mrežo) in se gledala sta se kar navadila in po 3 mesecih sem ju dal spet skupaj. 3 dni sta oba skakala po kletki nato se je samček spet skril v svojo hiško. Zgleda samička brani svoj teritorij samček je pa plašen pa se umakne.
Plus ko se je samička gonila je bilo kar zabavno (žvižga kot da bi imel ptiča ne veverico) pač ko kliče samčka a on ne j... ga je pa samička bol previdno vohala kot pa ponavadi.
ker ko se sedaj vidita samček rata kar živčen in se začne premikat z super speed in posled tudi samička in 1 2 3 sta že 3 kroge okol sobe nrdila tud stepeta se rada kdaj. A na srečo brez posledic saj grizeta ne prve 2 meseca smo imeli te probleme zdaj pa ne več.
zanima me ali je sploh možno naredit še kej da bi se lahko navadla drug na drugega?? ali je raspolovit mrežo največ kar je možno? mogoče tretjo veverico? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
masyka
Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37
Prispevkov: 2042
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Maj 2015 01:09 Naslov sporočila: |
|
|
Žal mi je za tako pozen odgovor, ni šlo prej.
Zoprna situacija, a vse prej kot neobičajna. Kot vedno poudarjam, veverice niso tovrstne živali, niso kot kunci ali deguji, ki nujno potrebujejo družbo svoje vrste, skupino. Sibirski burunduk je sicer (celo) bolj toleranten kot njegov ameriški sorodnik, a kljub temu ne gre pričakovati, da bodo leta sobivali brez konfliktov na omejenem ozemlju, sploh kadar gre za karakterno izjemno različne posameznike. Teritorij jim pomeni več kot družba, ne da se jih imeti skupaj samo zato, ker se nam zdi ljubko, ali da so sicer osamljeni. Niso. V konkretnem primeru je samica očitno zelo dominantna, kar je slabo izhodišče, saj je samec na "njenem" ozemlju. Po značaju je očitno že tako bolj plah, pri ostri samici pa so njegove reakcije povsem razumljive in se znajo še potencirati.
Iz lastne izkušnje lahko rečem, da je verjetnost, da bosta takšni živali kdaj "mirno" sobivali na istem ozemlju, majhna. Mojadva sta bila pretežno sovražna drug do drugega vseh 7 let, s to razliko, da je bil samec na svojem ozemlju dovolj agresiven in posledično (sicer ne vedno) odziven v času gonitve samice, saj se je ni bal (nikoli nisem pustila, da bi se preganjala okrog). Če v kateremkoli drugem času ne bi bila ločena, bi bilo hudo, pozimi pa mogoče celo usodno za katerega od njiju. S tem se torej ni za igrati.
Skupaj večinoma uspešno bivajo le zelo mlade živali, živali pod stresom (trgovine, slabi pogoji), včasih tiste v sorodu ali takšne, ki so karakterno izjemno kompatibilne. V večjih kolonijah z mnogo prostora, je med vevericami vzpostavljena hierarhija, znotraj katere je položaj, kot je pri vas, običajen, a zaradi več živali manj očiten. Odnosi se precej spreminjajo tudi glede na letni čas in dostopnost hrane.
Edina resnična možnost za združevanje bi bila na povsem nevtralnem ozemlju, ali morda na samčevem. Pri prvi opciji bi nabavili povsem novo opremo (da ne bi imela nobenega vonja po nobenem od njiju), jo postavili v prostor, v katerem ni bil še nobeden od njiju in ju skupaj uvedli v novo okolje. Glede na to, da je samec sicer že podrejen, ni nujno, da bi to uspelo. Morda bi bile možnosti nekoliko večje, če bi najprej v novo okolje uvedli samo njega, počakali, da se tam nastani, sprosti ipd., ter šele nato prinesli samico k njemu, po možnosti v času gonitve. To še vedno ne pomeni, da bi lahko dolgoročno bivala skupaj (ali da se ne bi situacija potem povsem obrnila in bi ustrahoval samec).
Pregrada z mrežo ni optimalna za veverico v zgornjem nadstropju, saj lahko pride do poškodb tačk. Že zaradi samih žičk ali pa zaradi ugriza od spodaj. Uriniranje v drug teritorij je hkrati potenciranje slabih odnosov, saj je sicer pri vevericah to provokacija. Moja samička je to počela namerno - šla na vrh samčeve kletke in opravila svoje, čeprav je imela temu namenjene povsem druge kotičke.
Svetujem pregrado s plastičnim dnom, na tej točki je bolje, da se veverici ne vidita (že tako se slišita in vohata). Spuščati pa bi ju bilo najbolje v čisto drugem prostoru, če je mogoče. Nevtralen teritorij je prvi korak do morebitnega izboljšanja stanja. Ne pustite, da bi se tepla, saj to samcu še zbija samozavest, samica pa lahko sploh v obdobju prezimovanja zagrize bolj, kot si zdaj mislite. Samec, ki je tako podrejen, seveda nima nobenega zanimanja za gonečo samico.
To, da se lovita, načeloma ni igra, ampak ustrahovanje, preganjanje. Sicer veverice včasih so igrive, a to je treba oceniti od situacije do situacije, vsekakor pa to, da ena stalno beži, ni ravno zabavno.
Ko sta ločena, je samec lahko še vedno pod stresom - če je skakanje po kletki vedno v tipičnem obsesivnem vzorcu, je to jasen znak.
Če povzamem - potrebujete nov, nevtralen teritorij, če želite imeti veverici skupaj. Ali za spuščanje ali za selitev v skupno kletko. Samec se mora sprostiti, "zadihati", če se lahko tako izrazim. Priporočam morda bolj prvo opcijo, torej skupne izpuste, saj je zelo verjetno, da boste morali veverici v kletki na neki točki vendarle spet ločiti - tako pač je. V kletki je možnost, da se resno stepeta, mnogo večja, na nevtralnem zunanjem ozemlju pa nobeden nima resnične prednosti, zato imata tako možnost, da se družita, kot to, da se drug drugemu ogneta.
Nikar tretje veverice, to bi zgolj poslabšalo situacijo! Ozemlje ne bo nič večje, konkurenca bo večja, odnosi se bodo kvečjemu zaostrili. Veverice mošnjičarke so samotarske narave! Odnosi znotraj neke skupine so zelo ohlapni, predvsem pa je pomembno, da se lahko preselijo, če si gredo na živce. V ujetništvu to ni mogoče in če imate dve veverici, ki se ne razumeta najbolje, za tretjo nikakor ni prostora. Naše želje in videnja so včasih pač navzkriž z naravo in to moramo sprejeti  .
Upam, da sem nekoliko razjasnila situacijo, seveda pa sem na voljo za nadaljevanje razprave in dodatna vprašanja (zdaj sem nazaj v civilizaciji z internetom  ).
_________________
"Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jerebuc
Nov uporabnik
Pridružen/-a: 15.05. 2010, 22:21
Prispevkov: 7
Kraj: škofja loka
|
| Objavljeno: 13 Maj 2015 21:14 Naslov sporočila: |
|
|
hvala lepa za lep opis
upam da te moja slovenščina ne moti xD prosm ne me vikat
drugače imam veverici zdaj ločeni z pregrado ker mi res ni bilo všeč da en kaka po drugem že lep čas(sta ločeni).
---Ko sta ločena, je samec lahko še vedno pod stresom - če je skakanje po kletki vedno v tipičnem obsesivnem vzorcu, je to jasen znak. --- Tole
kaj lahko naredim glede tega ker ja samček je zelo plašen ali goni kolo in če se mu približaš prehitro se koj skrije(v hiško) ali te uščipne odvisno od dneva. kdaj pa je kar radoveden in začne plezati po roki in se pusti pobožati. uščipne samo če se mu približaš prehitro
ko sta bila ločena s mrežo je imel tudi samozavest večjo saj je normalno jedel s tem da je samička vohala njegovo zadnico (v času gonitve) zelo zanimivo je če se mu samička približa zelo počasi ni panike pač on je boječka in če se nekaj premika hitro je takoj panika
sta tudi jedla vsak iz svoje posodice 10cm narazen ob moji prisotnosti brez problema
nazadnje ko sem ju spustil sem samčka dal na posteljo poleg mene samička pa seveda skače po celi sobi in samček radoveden skače po postelji samička po sobi nato samička radovedna kaj delava na postelji jo firbec matra in pride pogledat in gre stran pride pogledat in gre stran
men se bol zdi da samička hoče bit sam kolega z njemu samo ne ve na kakšen način ker ona je bol živahna in samo da skoči pač da se premakne hitro se on koj ustraši in posledično ker se on začne premikat in dela paniko prenese to na samičko in dela pol še ona paniko
dva zelo različna karakterja. sem imel tudi dneve ko se je samček lotil nje in je on lovil njo je pa redko. ponavadi vedno samička prežene samčka. s tem da oba se pustita božat samo čas si je treba uzet in pribolšek v roko in hopa je že na tebi brez problema pri samčku traja balo dlje in se malo obotava ampak še vedno pride.
drgač pa res hvala ^^ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
masyka
Veveričji poglavar
Pridružen/-a: 05.12. 2006, 18:37
Prispevkov: 2042
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Maj 2015 01:33 Naslov sporočila: |
|
|
Hja, kot rečeno, sem imela dva podobna. Samička hiper, on lenušček. Ona zvedava, igriva, on mr. Grumpy. Povsem nekompatibilna, čeprav ju imam na sumu, da sta bila po svoje navezana drug na drugega . A nikoli v vseh letih nista mogla biti sama brez nadzora, kaj šele npr. čez noč v isti kletki. Morda bi lahko več delala na združevanju, a je bilo jasno, da se rada klofata, da se samica repenči, a povsem zmrzne, ko se on razhudi na svojem ozemlju, da bi ona njega ubila v svoji kletki in obratno. Ni imelo smisla izpostavljati ju tolikšnemu stresu brez zagotovila za uspeh, sploh zaradi samčkove agresivnosti.
Samičko sem nekoč nosila tudi k drugemu samcu, ker smo upali na podmladek. Nič od nič. Par srečanj, on povsem nezainteresiran. Ne ravno plašen, ampak ...
Tudi po izkušnjah uporabnikov foruma bi rekla, da so v splošnem samice bolj zvedave, aktivne, celo dominantne, pri samcih večkrat naletimo na mil ali plah karakter. Kaj storiti?
Jaz bi se začela na tvojem mestu intenzivno posvečati samčku (oz. obema, a vsakemu posebej). Samca je treba zaposliti, tako v kletki kot izven nje. Vse veverice so radovedne in inteligentne - to pomeni, da so hitro živčne in hitro jim je dolgčas. Postavi mu izzive - skrivaj hrano, obešaj jo po kletki, zapakiraj v rolice wc papirja ... skratka, miselno-fizične igrice z njemu najljubšo hrano. Načeloma mu lahko hrano tudi vzameš in jo vso raztreseš, poskriješ, razobesiš ... (Začni postopoma, da ga ne bo zafrustriralo in prestrašilo). S tem mu ponudiš obogateno okolje, mu daš nekaj za početi, zmanjšaš stres. Če bo lepo napredoval, ga lahko poskusiš tudi česa naučiti. Poznaš metode pozitivne motivacije? Ukvarjaj se z vsako veverico posebej (tudi s samico na tak način, a kot rečeno, povsem ločeno). S tem ju boš bolje spoznal, navezali se boste in potem lahko postaneš nekakšen posrednik . Ker ju boš bolje poznal, boš znal predvideti reakcije in bolj ustrezno ukrepati, da ne bo prišlo do preganjanja. Če bosta najprej vsak zase naučena sodelovanja s tabo, je večja verjetnost, da boš lahko vsaj zunaj kletk potem uvedel skupen čas, ko bosta oba sodelovala s tabo in se manj ali pa postoponma začela brigati en za drugega. Lahko boš uvedel skupno hranjenje (izven kletke, vsakega iz ene roke) ipd. Vse, kar boš počel z vsakim posamezno, lahko potem poskusiš nadzorovano z obema, saj jima bo rutina že poznana, torej bo precej "strašljivih" dejavnikov manj.
Kot si že sam ugotovil - čas in potrpljenje sta najbolj osnovni pravili. Mislim, da v osnovi delaš prav, potebuješ morda samo več samodiscipline in realnejša pričakovanja (tako glede končnega rezultata kot trajanja te stopnje udomačevanja). Če veš, da se samček ustraši hitrih gibov, se izredno potrudi, da jih v njegovi bliženi ne delaš oz. da jih ne delaš, ko so usmerjeni direktno proti njemu. Če vidiš, da bo naredil korak nazaj, naredi ti dva in počakaj, da se spet sprosti, potem poskusi ponovno. Če ne gre, prestavi na naslednji dan. Poskusi narediti vse, da ne pride do ugrizov - če pa pride, moraš paziti na svojo reakcijo. Manj kot je reakcije, bolje je, poskusi se ne odzvati. Niti z umikom niti s siljenjem vanj. Počasi naredi, kar si se namenil (če si hotel npr. vzeti kaj iz kletke) ali pa/in se prav tako počasi umakni - kot da stvar sploh ni povezana z ugrizom.
Ne pravim, da je napisano čudežni recept za uspeh, bi se pa sama zdaj zadeve lotila na tak način. Mogoče bo šlo, mogoče ne, mogoče čez leto, dve, ali 3 mesece . Imaš dve simpatični veverici, to, da sta si tako različni je pravzaprav super izkušnja. Tebi ne bo nikoli dolgčas, poskrbi samo, da tudi njima ne bo .
(P.S. Vsaj kakšno dobro namerjeno ločilo med stavki bi me razveselilo, ne zaradi slovnične tiranije, ampak čisto zaradi lažjega branja .)
_________________
"Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." (Mali princ) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
